Trasa poti 340 km:
Jesenice - Škofja Loka - Polhov Gradec - Horjul - Vrhnika - Postojna - Razdrto - Vipava - Ajdovščina - Predmeja - Lokve - Solkan - Kojsko - Plave - Log pod Mangartom - Predil - Kranjska Gora - Jesenice

Ko že misliš, da si našo prekrasno Slovenijo prevozil po dolgem in počez in da nimaš več kaj dosti izbire glede prevoženih poti da se ne bi ponavljal, te vedno znova preseneti, kako lahko tako majhna dežela ponudi toliko razgibanosti in čudovitih razgledov. Polhograjski dolomiti, Polhov Gradec, cesta na Predmejo vklesana skozi skale, impozanten spomenik z grobnico iz NOB na robu Trnovske planote, pogled na oba Solkanska mostova, Goriška brda... Res se ne zavedamo, kaj vse imamo v naši prečudoviti Sloveniji. Neverjetno. In ko se srečaš v Tolminu še z prijateljem in skupaj prevoziš del poti, je dan popoln.
 
Polhov Gradec - Grajsko dvorišče krasi Neptunov vodnjak z vklesano letnico 1696 (letnica ne kaže njegovega nastanka), na njem je tudi grb Polhograjskih baronov (Billichgrätz), okoli so postavljeni štirje stebri z nimfami in številnimi ornamenti. Velika zanimivost v kraju je tudi grajski kompleks, grad je bil dograjen po potresu v 16. stoletju, danes pa je prenovljen in so v njem Muzej pošte in telekomunikacij.
 
 
Železniška postaja v Ajdovščini gosti staro muzejsko lokomotivo.
 
 
Cesta na predmejo in razgledna točka z spomenikom Matere Gornajke na Predmeji

Spomenik z grobnico iz NOB, je delo arhitekta Eda Ravnikarja in se nahaja ob vznožju hriba Kobilnik. Tu je vpisanih več kot 2300 imen padlih borcev in žrtev narodnoosvobodilnega boja. Grobnica je urejena kot razgledna plošča. Peščena pot okrog hriba povezuje grobnico z vznožjem hriba, kjer je bil v letih 1981-83 urejen spominski amfiteater.

Spomenik vojskovodji Svetozarju Boroeviću de Bojna. Bil je prvi in edini nenemški feldmaršal v avstro-ogrski vojski.

Log pod Mangartom - Štoln - 4844 m dolg rov. V času 1. svetovne vojne je v rovu vozila ozkotirna električna železnica, ki je služila prevozu tovora in ljudi na soško fronto. Ocenjuje se, da je bilo preko Štolna med 1. svetovno vojno prepeljanih skoraj pol milijona ljudi in 240.000 ton hrane, orožja in drugega tovora. Služil je tudi prevozu slovenskih rudarjev v rabeljski rudnik do okoli leta 1974, do uvedbe avtobusnega prevoza preko prelaza Predel. V predoru je bila tudi mejna kontrola med nekdanjo Jugoslavijo in Italijo.