Trasa poti 465 km:
Jesenice - Kranj - Dol pri Ljubljani - Litija - Krško - Pišece - Jurjevec - Pregrada - Kostelsko - Trakoščan - Zgornji Leskovec - Rogatec - Poljčane - Ponikva - Celje - Žalec - Kamnik - Jesenice

Nedeljsko jutro, 8:45 Dol pri Ljubljani, bencinski servis Ina. Gregor Zafran kot po navadi naravnan na svojo točno uro. Midva z Bernarda Potočnik 45 minut pred tem, pozna kot vedno drviva z Jesenic proti omenjeni pumpi. Po 45 minutah sekiranja žene po intercomu, kako sva vedno pozna, parkirava na pumpi. Dotočiva gorivo. Se vsedeva v bufet in zares počasi in umirjeno srkava kavo ter opazujeva, kako ljudje prihajajo in odhajajo iz bufeta. Fscinantno, koliko "ta rdečih" je natakarica postregla ob jutranji uri žejnim strankam. Bo treba prešaltat iz kave na "ta rdečga", očitno bolje predrami, pa še žena ne bo imela toliko zategnjenega desca, ki jo vedno sekira, kako sva pozna. Po počasi popiti kavi in čudenju nad količino postreženih in popitih "malinovcev" pa smo zaštartali proti Krškem do Gradu Pišece. Spodaj smo parkirali motorje in jo peš mahnili v hrib poiskat grad. Pot je bila ravno pravšnja za malo pretegnit noge. Pod gradom lična mlakuža in nekaj tujerodnih drevesnih vrst. Sam grad lepo obnovljen in vreden krajšega pohoda.
Vržemo nekaj spodnjih cunj iz sebe, saj sonce že vztrajno pridobiva na svoji moči. Čez Bizeljsko se zapeljemo še do naših vzhodno - južnih sosedov do dvorca Empirej. Dvorec se že od daleč bohoti s svojo razgibano rdečo streho, toda na naše razočaranje se čisto do njegovega dvorišča nismo mogli pripeljati, saj so imeli dovoz zaprt in napis prepovedan dostop. Očitno je bil nek dogodek za elito. Kljub temu se nismo pustili motiti in smo naredili nekaj fotk za kasnejše rodove. Ker je nazadnje žena jamrala, da smo na prejšnji turi premalo hodili, sem zanalašč zavil še do ostankov gradu Kostelgrad, kjer smo zopet prehodili nekaj km v hrib in iz njega. Za zdravje je treba poskrbet. Vidi se, da se trudijo obnavljati, vendar je zob časa očitno uspešnejši in hitrejši od obnovitvenih del. Da pa ne bomo ogledovali samo ruševin, smo se ustavili tudi na gradu Trakoščan, ki je bil v vmesni fazi tudi v lasti Celjskih grofov. Grad je vreden ogleda, prav tako so okoli njega urejene sprehajalne poti. V gradu je tudi muzej. 
Pot nas je nato vodila čez maloobmejni prehod nazaj na domačo grudo do Rogatca. Tam pa so se oglasili naši želodčki, zato smo jih po hitrem postopku spravili do gostilne Pod Bočem. Po kosilu pa preko Ponikve in Celja skozi Tuhinjsko dolino nazaj domov na kavč.