Trasa poti 240 km: Jesenice - Kranj - Kamnik - Černivec - Podvolovljek - Luče - Solčava - Pavličevo sedlo - Borovlje - Faaker See - Korensko sedlo - Kranjska Gora - Jesenice
Danes pa ena krajša popoldanska vožnja pred dežjem. Plan je bil na Veliko Planino, ampak je bila cela zavita v oblake, tako da sva potegnila čez Podvolovljek do Solčave in naprej čez Pavličevo sedlo do Železne Kaplje. Da sva obvila nevihto, sva namesto čez Jezersko naredila obvoz čez Korensko sedlo. Super je bilo.
Velika bronasta skulptura mamuta v naravni velikosti, ki meri dobre štiri metre v višino in okoli šest metrov v dolžino, je delo kamniškega ljubiteljskega kiparja Mihe Kača, ki pa postavitve svojega mamuta žal ni uspel dočakati še za časa svojega življenja.
Markanten in lepo ohranjen Žagerski mlin, star več kot 250 let, je eden redkih še delujočih mlinov na vodni pogon. Ujet je v bujno rastje, ki uspeva ob potoku Lučnica, nedaleč stran od glavne ceste.
Žagerski mlin
Žagerski mlin
Štirideset metrov visok skalnati obelisk loči od matične stene 2 metra široka razpoka, ki spominja na šivankino uho. Skozi to špranjo je vse do leta 1894, ko so ob rečni strugi zgradili cesto, vodila edina pešpot do Solčave.
O nastanku Igle govori stara legenda. Po tej legendi naj bi v dolini živela ajdovska deklica, ki je bila tako velika, da je z eno nogo stala na Raduhi, z drugo na Veži in v reki Savinji prala perilo. Ko je nekega dne šivala srajco, se ji je v grobem platnu zlomila igla. Deklica se je razjezila in iglo vrgla v dolino, kjer se je zapičila v breg in tam ostala do danes.
Presihajoči studenec je ena od redkih zaganjalk - izvirov z nihajočim pretokom, v Sloveniji. Njegovo delovanje je podrobno opisal slovenski naravoslovec Ferdinand Seidl leta 1907 v knjigi Kamniške ali Savinjske Alpe.
Delovanje zaganjalke je povezano z večjim prostorom v zaledju, ki se, potem ko se napolni, na hitro sprazni po načelu natege. Med tem, ko se votlina v zaledju zopet polni, voda v studencu počasi pronica skozi prodnata tla in odteka proti Savinji.
Pavličevo sedlo
Furmani iz Veleške doline so leta 1861 dali prvič naslikati na skalo dvanajst metrov visoko podobo svetega Krištofa mučenika in zavetnika voznikov.
sveti Krištof
Vodnjak pri sv. Krištofu - Železna Kaplja
Šmarjeta v Rožu
Šmarjeta v Rožu
Faaker See
Korensko sedlo
