Trasa poti 290 km: Jesenice - Kranj - Medno - Brezovica pri Ljubljani - Orle - Grosuplje - Cerovo - Videm - Ivančna Gorica - Stična - Litija - Izlake - Trojane - Tuhinj - Kamnik - Kranj - Jesenice
Danes sva prevozila osrednjo Slovenijo in si ogledala razgled na Ljubljano iz razglednega stolpa Orle. Nato sva se odpeljala do Cerovega in odšla po poteh Vodomca ter se povzpela do zidu nad Cerovim iz časa turških vpadov. Pot sva nadaljevala preko Vidma do Stične, kjer sva se sprehodila po vrtu patra Ašiča. Da pa je bila še zgodovinska žilica potešena, sva se ustavila v Vačah pri vaški situli. Nato sva preko Izlak in Trojan odhitela pred dežjem skozi Tuhinjsko dolino v zavetje Ekoresorta na pozno kosilo.
Vlak v Mednem
Viseči most Medno - Vikrče
Več kot devetdeset metrov dolgo leseno mostišče nosita nosilca iz armiranega betona s kabli, ob straneh je zavarovano z ograjo, zanimivo pa je tudi, ker je pokrito z dvokapno streho. Zgrajeno je bilo po načrtih inženirja Stanka Dimnika. Objekt je kot tehnična dediščina vpisan tudi v register kulturne dediščine.
Pogled iz razglednega stolpa Orle na Ljubljano
Gostilnica Orle
Razgledni stolp Orle
Normalnotirna parna lokomotiva JŽ 51-156 (pred tem MÁV 375,586) na železniški postaji Grosuplje. Tehnični podatki: dolžina: 10.930 mm, višina: 4.000 mm, teža: 39,9 t, premer koles vezanih osi: 1.180 mm, premer parnega valja: 390 mm, površina rešetke: 1,95m², ogrevalna površina: 107,78 m², parni tlak v kotlu: 12 bar, osni pritisk: 10,70 t, moč: 580 KM (426 kW), max. hitrost: 60 km/h.
Vodomčev Gaj
Učilnica v naravi
Kapelica sv. Antona Puščavnika nad Cerovim
Miniaturni stolp v obliki Aljaževega stolpa
Tabor Cerovo se nahaja nad naseljem Cerovo. Sredi obzidja Tabora Cerovo se nahaja cerkev sv. Miklavža.
Samostan Stična
Dišeče vrtnice
Cistercijanski samostan Stična, je najstarejši samostan na današnjem slovenskem ozemlju in edini cistercijanski, ki še deluje (drugi je bil samostan Kostanjevica na Krki). V sklopu samostana se nahaja Bazilika Žalostne Matere Božje, ki služi tudi kot župnijska cerkev.
Vrt patra Simona Ašiča
Patra Simona Ašiča so že od otroških let zanimale zdravilne rastline. Za naravno zdravilstvo pa se je nekoliko bolj začel zanimati med drugo svetovno vojno, ko je v stiški samostan prišlo veliko duhovnikov. Mnogi od njih so bili starejši, pogosto bolni, zdravil pa je v tistem času hudo primanjkovalo. Pater Simon je začel pomagati s pomočjo čajev iz domačih zdravilnih rastlin. Svoje znanje si je poleg praktičnih izkušenj pridobival s pomočjo strokovne literature.
Bazilika žalostne matere božje
Artičoka
Vaška situla
Pozno kosilo v Ekoresortu pri Kamniku