Trasa poti 430 km:
Konjic - Ilidža - Trnovo - Miljevina - Foča - Goražde - Višegrad - Mokra Gora - Bajina Bašta - Ljubovija - Mali Zvornik - Bijeljina

Torek 1.8.2023
Ker sva danes z Bernarda Potočnik imela pred sabo kar nekaj kilometrov, sva štartala že malo po 6 uri zjutraj. Gazdarica je bila prijazna in nama na mizi pustila 2 lunch paketa z ogromnim sendvičem in poli salamo, sokom, banano in jabolkom. Opremljena za na pot sva krenila proti Sarajevu, kjer sva si ogledala izvir Reke Bosne. Park se odpre šele ob 8 uri in pobirajo vstopnino. Za ta pridne, ki predejo bolj zgodaj, pa vstopnine ni. Prav tako sva imela celoten park čisto zase. Jutranje meglice in vzhajajoče sonce, je dajalo pridih mirnosti in spokojnosti. Napolnjena z energijo in sendvičem s Poli salamo odrineva proti Foči, kjer sva si ogledala še eno čudo Bosne. Peščene piramide. Baje jih lahko najdeš le še nekje v Srbiji, in v Dolomitih v Italiji. Na enak princip je ustvarjen tudi kanjon Colorado v ZDA. Iz Foče naju je pot vodila naprej do Višegrada, kjer sva se ustavila na kavi v Andrić Gradu. To je kamnito "umetno" zgrajeno mesto po ideji režiserja Emila Kustrice. Po kavi sva prečkala mejo s Srbijo in se skozi Mokro Goro in narodni park Tare dolgo vozila proti Bijelini. Ob reki Drini je ogromno nasadov robid. Hiše ob cesti so stare slabo vzdrževane in na splošno se zdi, da je ta predel Srbije ob meji z Bosno zelo reven. Ta dan sva imela rezerviran luksuzni apartma z garažo. Tam se stuširava, preoblečeva in že peš odhitiva na ogled Etno vasi Stanišići. Zdi se, da se je ustvarjalec te vasice malo oziral po Avstrijskem Minimundusu. Ampak to se mi le zdi. Mlinčki, mini železnica, mostovi, brvi, voda, živali ter ogromna restavracija, kjer sva si malo utrujena privoščila pozno večerjo.