Trasa poti 310 km:
Cetinje - Dobra Gora - Grahovo - Klobuk - Trebinje - Ravno - Hutovo - Neum - Pelješac - Metkovič - Kravice - Medžugorje - Mostar
Odhod iz Cetinj. Končni cilj Mostar. Iz lanskih izkušenj sva se želela izogniti gneči v Budvi, Tivatu, in na splošno celotnemu Kotorskemu zalivu. Tudi Dubrovnik je bila destinacija, kateri sva se želela ogniti. Zakaj? Zato ker enostavno ne marava gneče. Moja trma mi pravi, da ne gre nazaj v Podgorico in na Nikšič, da bi prišla do mejnega prehoda Klobuk, zato poiščem eno "super" bližnjico iz Cetinj do Grahovega in naprej do mejnega prehoda Klobuk. Izkazalo se je, da po kilometrih je to bila bližnjica, po času pa konkretna daljšnica. Za 50 km ceste sva potrebovala skoraj uro in pol. Naslednjič se izognem tudi takim "bližnjicam". Vmes se nama porodi še zamisel, da če sva že v teh krajih, bi se bilo fino peljati še čez novo arhitekturno čudo Pelješki most, zato nadaljujeva pot čez Trebinje, Ravno, proti Hutovem. Ker se seveda zarečenega kruha največ poje, med Ravnim in Hutovim padeva na neko ozko cesto, po kateri trasi je včasih vozila ozkotirna železnica "Čiro", ki sva jo pred nekaj dnevi videla v Travniku. Tudi Hutovo ima cesto v izgradnji, tako da sva zadnjih nekaj kilometrov prepeljala po makadamski trasi "Čirota". Od Hutovega do Neuma pa praktično čisto nova cesta, tako da sva hitro prispela do mostu. Most je res impozanten in megalomanski. Zapeljeva se v eno in drugo smer in že sva na poti proti Kravicam. Tam spijeva hladno pijačo, in se odpraviva prekrižat v Medžugorje. Pot nadaljujeva do Mostarja, kjer se povzpneva na bližnji hrib Fortica, kjer je na novo urejen zipline in skywalk iz katerega se vidi celoten Mostar iz ptičje perspektive. Nato se namestiva v apartmajih in se odpraviva v stari del mesta na večerjo k Šadrvanu. Danes sva naredila 310 km.
