Iz Mostarja se odpraviva proti Posušju in naprej do Buškega Jezera.  Tam se nama v daljavi že smejijo črni oblaki, zato se še pred dežjem napraviva v dežne obleke. Odločitev se je izkazala za pravilno, saj naju je močilo vse do Bosanskega Grahovega. Malo pred Drvarjem napraviva postanek in se skobacava iz dežnih oblek. Vreme nama gre na roko in ravno v suhem si še ogledava Titovo pečino in pripadajoča muzeja. Hitro pobegneva iz Drvarja pred nevihto do Martin Broda, kjer se zopet napraviva v dežne obleke. Cesta je polna skal in zemlje, ki se v dežju posipa na cestišče. Do Kulen Vakufa je ostalo le še slab kilometer makadama, ostalo so asfaltirali. Pri Oročacu se odločiva, da si ogledava Štarbački buk. Mokra in umazana se po makadamu pripeljeva do vstopne točke. Za nekaj časa preneha deževati in si v "suhem" ogledava to naravno znamenitost. Osebno se mi je zdel Štarbački buk lepši od tistega na Martin Brodu. Po ogledu sva se odpravila do apartmajev v Hajdučki Česmi, kjer sva tudi zaključila z vožnjo za današnji dan. Števec je pokazal cca. 340 km.