V Virpazarju nas ob 6:30 pričaka obilen zajtrk. Pojemo, se poslovimo in odrinemo nazaj proti Podgorici, saj je bil na prvotno načrtovani trasi preko Lapćićev obsežen požar in je bila zaradi tega cesta zaprta. Na obvoznici mimo Podgorice, prehitevam šleparja, nakar izza grma iz daljave skoči ena "kamikaza" direktno na dvopasovnico sredi obeh pasov pred šleparja in naju, potegne izza pasu pištolo, usmeri, pomeri... poff..., loparček in desno na kraj. Policaj je res imel "jajca", šlepar bi ga lahko povozil, še jaz sem komaj pripremzal odvil in ustavil. 86 km/h na 60 omejitve. Moram priznat, policaj je bil prijazen, korekten. Že sama višina kazni ni bila boleča, nato pa mi je še dal popust, tako da sem prišel skozi za en dober tank bencina. Tudi točk zvestobe ni bilo. Po priporočilu naših gostiteljev v Virpazarju, smo šli pogledat še razgled na reko Crnojevića na Pavlovi Strani, kjer je nastala ena izmed lepših fotografij tega potovanja. Pot smo nadaljevali na Lovčen, Tivat in nato preko Bilječe do Mostarja, kjer smo si pri Šadrvanu privoščili odlično kosilo.
