Petek zvečer, preblisk, greva v Bosno. Zjutraj štartava malo čez 7 zjutraj in narediva transfer do Novega mesta. Zapodiva se čez Gorjance proti Metliki, kjer prečkava navidezno mejo. Prvi postanek narediva pri Gradu Ribnik za hitro fotko. Naprej preko Karlovca in Vojniča se povzpneva po precej zdelani cesti na Petrovo goro do NOB zapuščenega spomenika. Spomenik je posvečen žrtvam druge svetovne vojne s področij Banije in Korduna. Tu je bilo med drugo svetovno vojno ubitih zelo veliko ljudi. Večinsko prebivalstvo je bilo srbske narodnosti, pobijali so jih Nemci in Ustaši. Menda so bili Ustaši celo veliko bolj kruti od Nemcev.

Načrte za spomenik je naredil Vojin Bakić, ki velja za enega največjih hrvaških kiparjev. Z izgradnjo spomenika so začeli leta 1970 in ga končali leta 1981. Uradno so spomenik odprli 4. junija 1982. V notranjosti spomenika je bila koncertna dvorana, galerija in drugi prostori, namenjeni protokolarnim vsebinam. Med vojno leta 1991 so spomenik uničili in izropali. Danes je zapuščen in propada. Res škoda tako velikega in impozantnega objekta.

Pot sva nadaljevala naprej po makadamski cesti do Podgorja in Gline. Želela sva iti proti Dvoru, vendar nama je zaprta cesta, na katero se je zgrnil plaz, prekrižala načrte. Vrniti sva se morala nazaj v Glino in preko Petrinje in Hrvatske Kostajnice vstopiti v Bosno. Naslednji daljši postanek je bil pri slapu Blihe malo naprej od Sanskega Mosta. Preko Bosanske Krupe sva prispela v Bihać, kjer sva imela rezervirano sobo.